srčno žilne bolezni
Izpuščanje obrokov lahko poveča tveganje za srčni napad
Izpuščanje zajtrka in večerje lahko poveča tveganje za srčni napad, opozarja zdravnica. Raziskave kažejo povezavo med preskakovanjem obrokov in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni ter smrt zaradi vseh vzrokov. Visoka raven adrenalina in kasnejše prekomerno uživanje hrane ponoči lahko prispevajo tudi k debelosti.
Zakaj srčni infarkt pri ženskah pogosto ostane nediagnosticiran – dokler ni prepozno
Rezultat je zaskrbljujoča statistika: več žensk kot moških umre zaradi prvega srčnega infarkta.
Ozempic in hujšanje: Kaj morate vedeti?
Ozempic, zdravilo za sladkorno bolezen, postaja vse bolj priljubljeno sredstvo tudi pri hujšanju. Pa je varno? Kakšno sploh je njegovo delovanje, koristi in kakšni so stranski učinki? Zakaj mora biti njegova uporaba pod strogim zdravniškim nadzorom?
Tej bolezni pravimo tudi 'tiha ubijalka'
Sladkor je ključni vir energije za naše telo. Ko ga vnesemo v telo, se pretvori v glukozo, ki nato potuje po krvnem obtoku in oskrbuje celice z energijo. Brez sladkorja v krvi naše telo ne bi moglo delovati, ne sme pa ga biti premalo ali preveč. Za to skrbi trebušna slinavka, ki glede na potrebe izloča hormon inzulin. Pri osebah s sladkorno boleznijo pa celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabiti, zato pride do previsoke koncentracije glukoze v krvi. Bolezen sama po sebi ni smrtno nevarna, a vpliva na različne organe in sisteme v telesu, zato se na dolgi rok lahko razvijejo različni zapleti. Kateri so najpogostejši in kako se jim izogniti?
Prehrana, ki lahko zavira staranje: 10 ključnih živil po 40. letu
Po 40. letu se v telesu začnejo kopičiti spremembe, ki so del naravnega staranja: upad mišične mase, hormonska nihanja, oksidativni stres, počasnejša regeneracija in večja dovzetnost za kronične bolezni.
Kako se hormoni po 35. letu spreminjajo – in kaj to pomeni za vašo težo
Ni vse zgolj v vaši glavi – zdi se, da se po 35. letu starosti teža lažje nabira, hujša pa vedno težje. Telo se resnično spreminja, še posebej na hormonski ravni.
Prepoznajte in preprečite možgansko kap: 5 ključnih dejavnikov tveganja
Možganska kap je resna zdravstvena težava, ki jo je mogoče v veliki meri preprečiti s poznavanjem dejavnikov tveganja in zgodnjim ukrepanjem. Visok krvni tlak, ateroskleroza, sladkorna bolezen, nezdrav življenjski slog ter genetski dejavniki so glavni krivci za možgansko kap.
5 načinov, kako preživeti spomladanski premik ure
Spomladanski premik ure, znan tudi kot prehod na poletni čas, je vsakoletna sprememba, ki lahko pomembno vpliva na naše telo in vsakodnevno rutino. Premik za eno uro naprej prinaša daljše dni, a lahko tudi povzroči motnje spanja, utrujenost in celo vpliva na naše srčno-žilno zdravje.
Tudi nizek pritisk je lahko nevaren
Nizek krvni tlak je običajno manj škodljiv kot visok. Kljub temu pa je, v kombinaciji s še nekaterimi drugimi simptomi, lahko znanilec nekaterih drugih bolezni. Kdaj je hipotenzija lahko nevarna?
Zakaj je vaše srce lahko ogroženo, četudi ste vitki?
Mnogi verjamejo, da so težave s srcem povezane predvsem s prekomerno telesno težo, vendar to ni nujno res.
8 preprostih načinov, kako zmanjšati tveganje za bolezni srca
Bolezni srca so eden najpogostejših vzrokov smrti po vsem svetu, vendar jih lahko z ustreznimi spremembami v življenjskem slogu močno zmanjšamo. Kljub temu da so nekatere dejavnike tveganja, kot sta genetika ali starost, težko spremeniti, lahko na številne druge vplivamo z zdravimi navadami.
6 znakov srčnega infarkta
Vsako nelagodje v prsnem košu ni (nujno) simptom srčnega infarkta.
5 simptomov, ki kažejo na težave s srcem
Zdravje srca je ključno za dobro počutje in dolgo življenje, vendar mnogi ljudje spregledajo zgodnje znake težav s srcem. Srčne bolezni so eden najpogostejših vzrokov smrti po vsem svetu, zgodnja prepoznava simptomov pa je lahko odločilna za preprečevanje hujših zapletov. Obstaja veliko simptomov, ki jih je treba jemati resno, saj lahko kažejo na težave s srcem.
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija'
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Ali imate zamašene arterije, ne da bi vedeli? Znaki in preventivni ukrepi za ohranjanje zdravih žil
Zamašene arterije pogosto ostanejo neopažene, dokler ne povzročijo resnih zdravstvenih zapletov, kot sta srčni napad ali možganska kap. Ateroskleroza, proces kopičenja maščobnih oblog v arterijah, se razvija počasi in pogosto brez očitnih simptomov, dokler ne doseže kritične točke. Razumevanje zgodnjih opozorilnih znakov in sprejetje preventivnih ukrepov lahko bistveno zmanjša tveganje za resne bolezni srca in ožilja.
Kaj o našem zdravju pove srčni utrip?
Srce je votel mišični organ, ki leži sredi prsnega koša in telo preskrbuje s kisikom ter odstranja odpadne snovi. Gre za mišični organ s štirimi votlinami, stene pa se krčijo v natančnem zaporedju, da med vsakim utriopm potisnejo potrebno količino krvi ob najmanjši možni porabi energije. Frekvenca srčnega utripa pa je pomemben pokazatelj našega zdravja.
Ti simptomi so potencialna opozorila za kadilce, ki jih nikoli ne smejo prezreti
Kajenje predstavlja resno grožnjo našemu zdravju, a ljudje kljub temu še vztrajajo s kajenjem. Zaradi kajenja se sčasoma lahko alveoli, majhni zračni mešički v pljučih, bolj poškodujejo in ne morejo prenesti dovolj kisika v krvni obtok. In kam to vodi?
8 dejavnikov, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti po vsem svetu. Vzroki za te bolezni so mnogoteri, vendar mnoge dejavnike tveganja lahko obvladujemo s spremembami življenjskega sloga. Poglejmo 8 ključnih dejavnikov, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja.
6 simptomov pomanjkanja spanja, ki jih pogosto spregledamo
Spanje je ena izmed temeljnih potrebščin za ohranjanje zdravja, tako fizičnega kot duševnega. Kljub temu je v sodobnem življenju, ki je polno nalog, obveznosti in stresa, pogosto zanemarjeno. Pogosto si posamezniki ne priznamo, kako zelo pomanjkanje spanja vpliva na naše telo in počutje.
Zakaj morate začeti z dihalnimi vajami
Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki jo pogosto jemljemo za samoumevno. Čeprav se zdi preprosto, ima način, kako dihamo, izjemen vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Dihalne vaje, ki so usmerjene in zavestne tehnike dihanja, prinašajo številne koristi – od boljšega obvladovanja stresa do izboljšanja imunskega sistema.
Ali nas lahko pomanjkanje sončne svetlobe resnično naredi bolne?
Sončna svetloba je nepogrešljiva za zdravje in dobro počutje človeka. Čeprav se njen pomen pogosto zmanjša zgolj na sintezo vitamina D, ima sončna svetloba pomembno vlogo pri delovanju telesnih sistemov, hormonskem ravnovesju in duševnem zdravju. Kaj se torej zgodi, ko sončne svetlobe primanjkuje?
Koliko škode našemu telesu povzročata mikroplastika in BPA?
Mikroplastika in bisfenol A (BPA) sta postala globalna problema, ki ju povezuje naraščajoča onesnaženost okolja s plastiko. Čeprav smo dolgo verjeli, da je plastika le trpežen material, ki ne vpliva neposredno na naše telo, raziskave kažejo, da mikroplastika in kemikalije, kot je BPA, lahko povzročijo škodljive učinke na zdravje ljudi.
Kaj pomeni zdrav spanec in zakaj ga nenehno podcenjujemo?
Čeprav preživimo tretjino svojega življenja v spanju, ga pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Spanje velja za temelj našega fizičnega in duševnega zdravja, vendar ga v sodobnem življenju pogosto zanemarjamo.
Kako hladne temperature vplivajo na srčno-žilni sistem?
Hladno vreme prinaša številne izzive za telo, zlasti za srčno-žilni sistem. Medtem ko so zimski meseci lahko čudoviti, z njimi prihajajo tudi povečana tveganja za težave s srcem in ožiljem. Nenadne spremembe temperature in izpostavljenost mrazu lahko vplivajo na delovanje srca in krvnih žil, kar lahko ogrozi predvsem starejše ljudi, bolnike s srčno-žilnimi boleznimi ter posameznike z dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, kajenje ali debelost.
Zato otekajo noge
Težave s cirkulacijo, zlasti srčno popuščanje, lahko vplivajo tudi na otekanje nog. Vendar pa otekle noge ne nakazujejo nujno na srčno popuščanje, še posebej če gre za otekanje zgolj ene noge.
Lahko 'pozitivno mišljenje' preprečuje bolezni?
Hopkinsmedicine poroča, da so imeli ljudje z družinsko anamnezo bolezni srca, ki so imeli tudi pozitiven pogled, za tretjino manjšo verjetnost, da bodo v petih do 25. letih imeli srčni infarkt ali drug srčno-žilni dogodek kot tisti z bolj negativnim pogledom.
Lahko preprečimo srčni infarkt?
Četudi nenehno poudarjamo, kako pomembna je preventiva, ji še vedno ne namenjamo dovolj pozornosti. Zdrav življenjski slog, ki vključuje razmeroma zdravo prehrano, gibanje in aktivno življenje, ter skrb za dobro duševno zdravje so izjemnega pomena. Vprašanje, ali lahko preprečimo srčni infarkt, pa ima odgovor ...
To se zgodi, ko pride do krvnega strdka
Krvni strdki lahko povzročijo resne zdravstvene težave, ki vključujejo predvsem vensko trombozo, pljučno embolijo in srčni infarkt.
Kaj nam razkriva troponin?
Kaj je troponin in kaj določa? Kdaj in zakaj je povišan? Poglejmo si bolj podrobno, predvsem pa, kdaj zaradi njega lahko posumimo na srčni infarkt.
Že nekaj minut telesne dejavnosti lahko zmanjša tveganje za srčni infarkt
Že zgolj z nekajminutno telesno aktivnostjo lahko zmanjšamo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Poglejmo si, kaj razkriva nova študija.
